Aug 6, 2013 - Faza 0.    No Comments

Faza 0

Hecna faza, ampak najbolj pomembna.
1. Komu bo hiša namenjena (k nama je prišla tudi ideja o varstvu otrok) in z njo prizidek k hiši, ki predstavlja del hiše. Osnovni namen pa je bil, da si kot štiri članska družina zagotovimo boljše bivalno okolje kot ga imamo trenutno (stem mislim več prostora). Nisva hotela delati 250m² in več imela pa sva željo, da bi se lahko zgornja etaža z enostavno adaptacijo dalo hitro spremeniti v svoje stanovanje. Sevada bodo inštalacije projektirane samostojno za vsak del hiše (le ogrevanje in rekuperator bo za prizidek – vrtec ločen.
Za “svaki slućaj” … ker, časi niso preveč optimistični, pa bova na stara leta oddajala in bo to predstavljalo del pokojnine. Sedaj imam odgovor za vse svetovalce, če že kaj varčujemo za pokojnino.
Država bo sicer tretirala to kot luksus, ker takega varčevanja pač ne priznava in ga še dodatno obdavčuje. Ok to je že druga tema!
2. Kako bo zgrajena? Stem mislim na konstrugcijo gradnje (lahka, srednje težka ali težka). Midva sva se odločila za srednje težko (porobeton), predvsem zaradi izolativnisti materiala in statični nezahtevnosti objekta, ter zaradi geomehanske sestave tal (savski prod). Informativno sem povprašal po ceni hiše iz križno lepljenega masivnega lesa in je bila cena še enkrat dražja do III podaljšane faze. Če bi bilo denarja dovolj bi se siguno odločil za ta material, tako je pa žal potrebno iskati srednjo pot. Mogoče pa bomo iz tega materiala naredili le kakšen montažni nadstrešek za avto ali teraso. Večina hiš (beri 90%) se še zmeraj dela iz opeke takšne in drugačne vse ostalo pa so montažne, skeletne, porobetonske, betonske, tistih iz eko-slame pa jih lahko preštejemo na prste.
3. Kako bo hiša nizko energijsko potratna, z ali brez prezračevanja (rekuperatorjem), samooskrba z vodo, način ogrevanja, itd. Ko človek hrepeni po neodvisnosti se mi je ideja o pasivni hiši “zdela” odlična. Petkovšek je šel še naprej in zgradil plus energijsko ali nič energijsko hišo… jest temu pistopu pač ne verjamem na dolgi rok. Naša lokacija (Ljubljanska kotlina) nam ne omogoča, da sončne celice z današnjo tehnologijo zadovoljijo nakup tako, da za naju ni bila nikoli realna opcija ne za ogrevanje sanitarne vode, ne kot pomoč k ogrevanju, še manj pa kot kvazi elektrarna. Bomo pa naredili predpripravo inštalacij za kasnejšo vgraditev kolektorjev, ko bo tehnologija opravičila svoj namen za naš kraj. Lega parcele in pozicija hiše je idealna slemeV/Z.  Za našo hišo bomo porabili 20 cm izolacije na fasadi, 35 cm na strehi, in 28 cm na tleh. Vgradili okna s skupnem U = 0,8 vrata pa U=1,0 kar nas bo pripeljalo na rep pasivne hiše. Točne podatke in izračun PHPP ja bom posredoval kasneje.
4. Kdo bo projektiral hišo ali rajši kupiti gotov projekt? Za tiste, ki imate kaj svojih idej pojdite k arhitektu in uresničite svoje sanje. Cena kupljenega projekta po moji oceni stane od 2.000 – 2.800 EUR (to je PGD), če pa ga naročiš po meri pa od 3.000 -5.000 EUR. Pogajanja so obvezna in nujna, ker 98% izvajalcev, ki se sreča z novopečenim graditeljem računa na dober zaslužek…Najina ideja je bila poiskati projektanta z izkušnjami pri pasivnih hišah. Kako? Vprašaš Mr. googla in dobiš precej ponudnikov montažno/skaletnih hiš. Običajno so ob projektih navedeni projetni biroji, izvajalci, način gradnje… Nasvet prijateljice je bil, da vzamem projetanta v svojem okolju, ki ga pa ga nisem upošteval oizroma jemal dovolj resno. To se je izkazalo za napako. Dejstvo je da oni najbolj poznajo zahteve uradnikov, predpisov, ki jih ima MOL v našem primeru ogromno. Torej midva sva našla dva takšna, ki sta gradila svoji hiši, kar nama je vlilo še toliko več upanja, da bi bil kateri od niju dobra izbira. Cenovno sta bila tam tam, odločila sva se za projetni biro Arhilab, ki je projektiral lumar-petkovškovo hišo.
4a. Sodelovanje arhitekta z investitorjem predstavlja dober most med hišo, ki jo želiš in sivimi lasmi, ki ti ostanejo, če se z njim razideš. No to sva izkusila midva in sivi lasje še kar rastejo :=) Za pridobitev PGD načrta je potrebn arhitekt in njegov biro z žigom statika. Načrt se v uvodni fazi imenuje idejna zasnova, ki predestavlja vaše ideje na papirju arhitekta. Zanimivo je, da so potem načrti (beri tlorisi) pravno-formalno v avtorskih pravicah arhitekta in jih ne smeš prodajati na trgu brez njegovega soglasja. Torej idejna zasnova je nekako uspela in ni bilo potrebnih nobenih popravkov. Vsaj takrat napak nismo opazili…  Cena zanj 1000 EUR ter za PGD 3700. Če se boste pogajali za DDV,  rajši zmanjšate račun kot, da ga ne zahtevate, ker se v primeru reklamacij izkaže to kot boljša odločitev. PGD je bil narejen v cca 1 mesecu, nato pa je sledil poziv UE o 22 popravkih (kot: faktor pozidanosti ker se nadstreški, shramba, tlakovano parkišrišče šejejo kot pozidano zemljišče, v tlorisih je manjkal prikaz kanalizacije, prikaz pozicije smetnjakov, ogrevanje mora biti obdelano z besedami in risbami, vse nadsreške je potrebno obdelati tekstovno in detaljno z risbami in odmiki, poimenovanje etaže mansarda ker to ni ampak je označena z P+Po, brez elekto soglasja, brez odločbe za cestno ureditev MOL-a, služnost za elektro vod, itd ter pridobitvi dokazila, da so bile na predmetnem zemljišču opravljene arheološke raziskave. Ga. Rakušček se je angažirala in v roku cca 3 tedne dobila vse papirje, služnosti in druge stvari sva priskrbela midva. Arso je kot edini upravni organ zamujal s soglasjem več kot 3 mesece. UE kljub temu ne izda GD, čaprav bi imala vso zakonsko podlago za izdajo. Poimenovanje vrtca v PGD-ju se je izkazalo za napačno, ker je in VOKA kot ARSO zahteval ostrejše pogoje za izdajo soglasja kot sicer zato se takšnemu opisu raje izognite in ga ne navajate če ga dejansko ne boste imeli. Podaljšanje vloge za pridobitev GD ni problematiča le pravočasen je potrebno biti. V tem obdobju smo na MOL poizvedli (z vlogo) glede komunalnega prispevka in višini tega in dobili izračun 21.000 EUR za cca 200m2 hiše in 650m2 zemlje. Nobena sovlaganja dedka niso pomagala za znižanje KP, niti to, da ni možnosti priklopa na el. distribucijsko omrežje, in ne na meteorno kanalizacijo ker jo niso speljali po celotni trasi ceste. Pomagala pa je zmanjšanje gradbene parcele. To je navidezna površina v PGD-ju, ki jo nariše arhitekt in jo prilagodi kvadraturi objekta. Ta ideja ni prišla s strani arhitekta ampak sem jo dobil kar na oddelku za urejane prosora pri MOL-u. Pazi – za to ni potrebna razparcelacija parcele!!! Z odstranitvijo vseh nadstreškov na terasah in deloma na vhodu smo plačali 14600 EUR za komunalni prispevek. MOL je vanj obračunal tudi shrambo (15m2) in nadstrešek, ki je služil zaščiti vhoda. Napako je potrdila referentka tudi na UE in pridožbo je g. Janković gladko zavrnil. G. Janković je_ _ se!
Vrnimo se nazaj k projektu. Ker sva se odločila da bova izkoristila Eko sklad za nepovratna sredstva sva morala narediti še PZI strojnih inštalacij ter PZI aritekture. Za Ekosklad so dovolj le tlorisi v merilu 1:50 in par skic detajla stene in strehe. Predračun za PZI naše arhitektke je znašal 1000 EUR podjetje I.S.P., Kamnik pa ga je naredil za 500 EUR skupaj s priključkom za VOKA. Vsklajenost aritekta in strojinka je nepotrebna, ker arhitekt o strojništvu nima znanja ali po domače “pojma”. Pomembna je usklajenost elektro, strojnika in statika, arhitektura pa stem nima kaj dosti razen mogoče pri reševanju detajlov toplotnih mostov…
No pri naši projektantki so se pa stvari začele zapletati. Najprej smo ugotovili, da so v PGD-ju notranje stene projektirane na 20cm, čeprav Ytong sistem tega ne omogoča. Iz tega sledi povečanje debelina sten in previsoko plačan komunalni prispevek. V soglasju za VO-KA je arhitektka najpej meteorno kanalizacijo sprojektirala z izgradnjo meteornega kanala po cesti in nato spremenila ponikanje v ponikvalnico ni pa zahtevala novega soglasja VO-KA, kar smo kasneje morali naredili sami. V načrtu arhitekture je pozicija protipotresne vertikale končala v zgornjem oknu, zaradi kasenejše spremembe poizicije parkirišča sva se odločila za spremembo vhoda v hišo. To spremembo bi morala vsekakor predlagati arhitektka, ker ni logično, da se hodi 17m do vhoda brez nadstreška. Nikakor se s partnerko nisva morala strinjati dokler nisva našla rešitev v spremembi vhoda. Napake notranjih sten ni našel niti statik, ko je delal PZI armature – žalostno ampak resnično. Tudi vertikale je kotiral v kvadratni obliki z opažanjem čeprav ima ytong sistem zidakov z okroglimi stremeni. Ni poznal niti U zidaka, ki je v funkciji opaža AB venca pod medetažno ploščo. Torej če se kdo odloča za Ytong naj zelo dobro preveri projektanta, statika in na koncu tudi izvajalca če so že kdaj delali s takšnikm materialom :=)

Feb 14, 2013 - Ideja    No Comments

Vsak ima svoj začetek

Ideja…
Ideja o skupnem domu. Sam prihajam iz bloka Janja že celo življenje živi v hiši svojega dedka. Poizkusila sva obe varianti in izkazalo se je, da sem tudi sam človek, ki bi lahko živel v hiši. Prepričan sem, da je odločitev živeti v hiši težka vsaj za nekatere “zelo” zaposlene ljudi, če pa imaš majhne otroke, psa in poslovno idejo povezano z novim prostorom v novi hiši pa je odločitev precej enostavna. Tako sva sprejeta to odločitev, ki bo verjetno spremenila oziroma dopolnilo najino življenje…Vsi govorijo o tisočih problemih povezanih z gradnjo in eden izmed namenov objave je tudi to, da poizkušam opisati najino zgodbo, ki se ti zgodi, ko prvič gradiš svoj dom. Seveda je objava tudi ekonomskega pomena iz preprostega razloga, ker gradnja hiša stane precej denarja in zakaj ne bi privarčeval nekaj dragocenega denarja v razmeroma hudih časih. Poznam, kar nekaj primerov še posebej športnikov, ki so se znašli vsak na svoj način.

Read more »